30/03/2026
Humarjeva pot vabi: na velikonočni ponedeljek pohod skozi stoletja zgodovine Primskovega
Na velikonočni ponedeljek, 6. aprila 2026, bo Zavod Levstikova pot organiziral 11. pohod po Humarjevi poti, ki pohodnike popelje po eni najbolj slikovitih in zgodovinsko bogatih poti na Dolenjskem. Gre za približno 13 kilometrov dolgo krožno pot z okoli 340 metri višinske razlike, ki združuje naravo, razglede ter izjemno kulturno in duhovno dediščino Primskovega.
Pohod se bo začel v Stranjah pri Velikem Gabru, od koder se bodo udeleženci podali proti Žubini in naprej do Dolnjega Vrha. Tam jih bo pričakala prva postojanka z malico, nato pa se bo pot nadaljevala skozi Gornji Vrh in Sevno proti Primskovi gori – osrednjemu vrhuncu pohoda.
Prav območje Primskovega je eno redkih na Slovenskem, kjer se je prvotno ime kraja ohranilo skoraj nespremenjeno skozi stoletja. Kot »Prinskau« se omenja že sredi 13. stoletja. Primskovo ni le ena vas, temveč celoten prostor – pokrajina več vasi, razgibano gričevje in značilna Primskova gora, ki dominira nad širšo okolico.
Na poti se pohodniki srečajo tudi z zanimivimi sledmi starejših obdobij. Po nekaterih domnevah naj bi skozi Primskovo potekala že stara cesta, speljana po rimskih kamnih. Pot proti vrhu Primskove gore vodi skozi naselje Gradišče, kjer se začne križev pot s štirinajstimi postajami, ki pohodnike spremljajo vse do samega vrha.
Na stožčastem vrhu, visokem 592 metrov, so še danes vidni ostanki obrambnega tabora iz časa turških vpadov. Po ustnem izročilu naj bi bil ta tabor nepremagljiv, kar daje prostoru dodatno skrivnostno in zgodovinsko težo. Znotraj teh ostankov stojijo tri cerkve: osrednja božjepotna Marijina cerkev iz 14. stoletja z oltarjem avtorja Hohnjeca, cerkev sv. Petra z grobnico graščakov iz Bogenšperka ter cerkev sv. Nikolaja, ki je nekoč služila tudi za pouk, danes pa za bogoslužje v zimskem času.
Poseben pečat vrhu daje tudi ena najstarejših lip v Sloveniji, ki naj bi tam rasla že približno 600 let. Prav ob tej lipi se vsako leto odvija tudi tradicionalno sekanje pirhov.
Razgled z vrha Primskove gore je izjemen. Primskovo slovi kot dolenjski razglednik, saj pogled seže čez velik del Dolenjske in Notranjske, proti jugu do Gorjancev in Snežnika, ob jasnem vremenu pa vse do Julijskih Alp. Ta odprtost prostora je tudi razlog, da je območje že dolgo priljubljena izletniška točka.
Okolica skriva še številne zanimivosti. V bližini leži Obla Gorica, kjer je nekoč stala graščina in kjer so še dolgo kasneje iskali zaklade. Med iskalci naj bi bil tudi arheolog Jernej Pečnik, ki je najdbe prodajal muzejem v Ljubljani in celo na Dunaju. Tudi druge vasi, kot so Sevno, Mihelca, Stara gora in Mišji dol, nosijo zanimive zgodbe. Ime Mišji dol na primer ne izvira iz miši, temveč iz menihov stiškega samostana, ki so tam v 17. stoletju postavili cerkev sv. Lucije. V njej so leta 2005 obnovili orgle, ki sodijo med najstarejše v Sloveniji in celo v širšem evropskem prostoru.
Primskovo pa je neločljivo povezano tudi z osebnostjo Jurija Humarja, župnika in zdravilca iz 19. stoletja, znanega kot čudodelnik s Primskovega. Rodil se je leta 1819, šolal v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani, nato pa kot duhovnik deloval na Primskovem. Znamenit je postal zaradi svojih zdravilskih sposobnosti, pri katerih je uporabljal magnetizem, lastno energijo in tudi metode, podobne današnji homeopatiji. Pomagal naj bi ljudem in živalim ter se izkazal tudi v boju proti naravnim nadlogam. Umrl je leta 1890, njegov grob ob cerkvi pa še danes obiskujejo ljudje, ki verjamejo, da kraj oddaja posebno pozitivno energijo.
Humarjeva pot, poimenovana po njem, deloma poteka tudi po trasi Levstikova pot, kar ji daje dodatno simbolno težo. Tako pohodniki hodijo ne le po naravnih poteh, temveč tudi po sledeh slovenske kulturne in duhovne dediščine.
Po približno enournem postanku na vrhu Primskove gore, kjer se pohodniki okrepčajo, razgledajo in sodelujejo v spremljevalnem programu, se pot nadaljuje v dolino skozi Mengeš, Bratnice in Šentjurje nazaj na izhodišče. Celoten pohod poteka vodeno, kar omogoča, da udeleženci ob hoji spoznavajo zgodbe krajev, skozi katere potujejo.
Pohod po Humarjevi poti tako ni le rekreativni dogodek, temveč celostno doživetje prostora, kjer se prepletajo narava, zgodovina, ljudsko izročilo in duhovna dediščina. Organizatorji vabijo vse, ki želijo velikonočni ponedeljek preživeti aktivno, v dobri družbi in z občutkom za prostor, ki že stoletja ohranja svojo identiteto.
Za dodatne informacije: [email protected] in www.levstik.si
Podrobnosti o pohodu najdete na naslovu https://www.levstik.si/67974/11-pohod-po-humarjevi-poti-ponedeljek-6-april-2026/
Zavod Levstikova pot
