KID Janez Urbas

07/06/2026

👇

S Faniko Žunko, ki je marsikomu ostala v spominu kot odlična kuharica, smo se pogovarjali o življenju in delu na šoli.

31/05/2026

ALI JE MOGOČE ?
2 KG ORANŽ

Naša Fanika je povedala še eno za današnje dni neverjetno zgodbo ali bolje rečeno za današnje dni pravo pravljico, takrat pa je bilo hudimano resno. Daljnega leta 1960, bilo je manj kot dva meseca od Fanikiniga prvega poroda. Takrat je na šoli že opravljala vlogo kuharice, hišnice oz. bila je za vse kar je bilo treba postorit. Ni bila na porodniški, svojega otroka je dojila in čuvala, kar v "službi". Počasi so se bližale počitnice in Fanika je zjutraj še vedno ob 5. uri zakurila. Takratni učitelj ji je rekel: " Fanika hitro zakuri, potem pa leti v Ruše na vlak in nesi moji ženi, ker je rodila 2 kg pomaranč in hitro pridi nazaj, da boš za otroke pripravila malico".
Fanika je brez ugovorov zakurila in vso pot do Ruš bolj ali manj tekla, da je ujela vlak ob 6.uri v smeri Koroške. Izstopila je v Ruti in tam zopet pot pod noge in v Lovrenc. Ves čas je hitela, morala je ujeti vlak nazaj v Ruše. V Lovrencu je v trgovini kupila 2 kg oranž in jih izročila učiteljici na porodniškem. Ni bilo časa, da bi pogledala otroka. Nihče ji ni rekel hvala, še kozarčka vode ni dobila. Že je tekla v smeri Rute na vlak. V zadnjem hipu ga je ujela. Na vlaku se je malo odpočila in nadihala. Po prihodu v Ruše pa zopet pot pod noge in gremo "veselo" v smeri Slemena. Najbolj utrujajoče so bile granitne kocke v smeri križišča. Njej dobro poznan vzpon na Slemen in vse bližnjice so bile hitro za njo. Na šolo je prišla pravočasno in učencem postregla z malico. Tokrat samo kruh, katerega je ob poti vzela pri Juderu, namazala ga je s pašteto.
Močno utrujena je komaj čakala konec dneva, da si odpočije in še sama je imela otroka na prsih. Katera mamica bi danes lahko vse to prestala?
Za zaključek je Fanika povedala: " Nič mu nena zamerim (misli učitelja). Jezna sem samo, da v Lovrenci nisem dobila niti glaža vode. Še bolj pa to, da mi še je dans dolžen za 2 kg pomaranč. "

27/05/2026

KROMPIRJEVA ŽUPA

Na sobotnem srečanju in praznovanju je po ganljivem govoru županja dr. Vlasta Krmelj, v okviru občinskega praznika podelila: Županjino priznanje - OŠ Slemen ob 80. letnici začetka delovanja. Iz županjinih rok je to priznanje v imenu vseh sodelujočih sprejela Fanika Žunko.
Naša Fanika je celo svoje življenje posredno ali neposredno povezana z našo šolo. Osnovno šolo je obiskovala na Slemenu, ko je ta bila še pri Lešniku, pomagala je pri izkopavanju temeljev in izdelavi opeke za novo šolo. V novi šoli je bila vse do njenega bridkega konca: kuharica, čistilka, hišnica in še kaj. V tem objektu še danes živi in skrbi za urejeno okolico in ga čuva pred zobom časa, daje mu dušo in življenje. Tako je ta nagrada pristala v pravih rokah.
Faniko smo vprašali, kaj je kuhala za malico učencem: "Koj sem mela. Včasih kuj krompirjevo župo, not pa sn narezala mesni doručak. Konzerve smo dobili iz vojnih zalog. Vse so pojedli, blo jim je dobro. Dans t**e župe ne bi noben jedo."
Prisotni bivši učenci so potrdili, da je bila res dobra in za mnoge edini topli obrok v dnevu. Žal so to bili časi, ko ni bilo vsega na pretek in si bil zadovoljen že s koščkom suhega kruha.
Naša županja razmišlja tudi v naprej in je njeno priznanje prinesla seboj tudi v okvirju in tako to sedaj ni samo v Fanikinih rokah, temveč del tega krasi tudi sam vhod v zgradbo šole.

24/05/2026

PRAZNIK NA SLEMENU
SREČANJE !?

"Servus, Pep si ti"
" Ja, keri si pa te ti"
" Kaj me nena poznaš ? Hanza sn, skup sva sedela v šoli. Križnik je noji mel"
"O mati božja, o auha ! Nisen te spozno, Hanza moj bojši kolega"
Orosile so se jima oči in objela sta se in se dolgo tako držala. Tudi bližnjim sošolcem ni bilo vseeno in videlo se je na obrazih in očeh, da so tik pred jokom.
Po več kot 50 letih sta se zopet srečala Pep in Hanza. Dan je bil prekratek za obujanje vseh spominov in pripovedovanje kaj se je komu zgodilo v minulih letih. Takšnih srečanj je na sončen sobotni dan bilo veliko, Prav vsa brez izjeme so bila nabita s čustvi in marsikatera solza se je utrnila. To so bili nepozabni trenutki in samo tisti, ki imajo srečo jih lahko doživijo.
V prenovljenem razredu so zopet sedli za šolske klopi in spregovorila jim je njihova učiteljica ga. Ivanka Planinšič in njihova ravnateljica ga. Greda Nahtigal. Obe sta se sprehodili z besedo skozi čas in na vse te lepe trenutke, katere so doživljali pred mnogimi leti. Potem je pred šolsko tablo stopila naša županja dr. Vlasta Krmelj. Z resnično izbranimi besedami, ganljivo predstavila za mnoge žalostno zaprtje šole in njeno ponovno oživetje (več o tem naslednjič).

"Micka, poj se bova kup slikali"
"Tak veš da, se sva not na hodniki tudi kup na sliki.
Greva te, obečaj pa mi, da se bova zdaj večkrat čuli, če že nena kup prideva."
" Micka, veš, da sn večkrat študirala na tebe, pa nisn vejdla ke si, da bi te vsaj poklicala"

Še eno srečanje izgubljenih prijateljic. Luštno je blo.
(se nadaljuje)

20/05/2026

PROŠNJA !
ALI DANES TO SPLOH MOGOČE ?

"Podpisana, M.M. rojena 1920 leta.
Imam prošnjo na celokupni šolski odbor, če bi mi mogli odobriti to prošnjo in mi izpustiti iz šole sina O., ker bi ga zelo rabila doma. Kakor Vam je že znano da sem močno bolana. Iz bolnice sem, prišla v začetku Oktobra in od takrat še vedno ležim. Noga me sploh ne drži, ne morem hodit, ne morem si skuhat in sploh nič, zato bi rabila O. nujno doma, so pa še manjši otroci in jaz jih ne morem varovati.
Zato prosim še enkrat celokupni šolski odbor da bi mi rešili to prošnjo.
S tovariškim pozdravom
M: M: "
Dobesedni prepis prošnje iz leta 1961. Sin O.. je obiskoval OŠ Slemen in danes si res težko zamislimo, da bi v šolo poslali takšno prošnjo. Današnji otroci si tega niti v sanjah ne znajo predstavljat. Starši pa bi za vratom imeli vse službe državnega aparata. Smo morda postali pomehkuženi ali pa več ne znamo skrbet za svoje bližnje. O. je ostal doma in pomagal mami po svojih najboljših močeh, zraven pa čuval svoje mlajše brate in sestre. Vsi so odrasli, imajo svoj poklic in družine.
Še ena zgodba iz obdobja šolskih dni na Slemenu. Podobnih zgodb in še več drugih bo slišati v soboto, 23. maja 2026, ob 10. uri na pretek.

12/05/2026

"Male Kobance razveseli že malo darilo. Dnevno hodijo z višine 600 – 800 m v dolinsko šolo v Selnici ob Dravi. Šest do sedem kilometrov hoda v dolino in prav toliko nazaj. Ubogi otrok prihaja zmučen v šolo, še bolj domov. Da si od naporne hoje odpočije ostane kak dan doma. Mnogokrat mu zabrani pot v šolo dež in visok sneg. Štiri urna dnevna hoja je vzrok, da raztrgajo mnogo obuvala in obleke in kvarijo zdravje, ko prihaja otrok do kože premočen domov. Matere v večernem mraku skrbeč pričakujejo povratek otrok iz šole. Ravninska mladina in njeni starši ne poznajo to odvišno skrb. Kako srečni bomo mi Kobanci vrh Slemena, kadar dobimo svojo lastno šolo."

Več kot deset let potem, ko so bile te besede zapisane v Mariborskem Večerniku (11. 1. 1941, št.8, str.5) je prišlo od besed k dejanju in zgrajena je bila dvorazredna osnovna šola. Pri gradnji so ves čas pomagali učenci, kateri so hodili v šolo pri Lešniku na Slemenu. To so bile generacije učencev od leta 1946 do 1954. Pomagali so pri izkopu temeljev, izdelavi opeke, transportu materiala, zidarskih delih in drugi strežbi delavcev. Na koncu so urejali okolje in poskrbeli za prijetno bivanje v novi zgradbi. Učenci OŠ Slemen niso bili samo učenci kot so današnji učenci. Za svojo šolo za "krvavi" pot potili in bi iz vsega srca veseli, da jo imajo.

V šolo jih ni nihče vozil sami so morali po gozdnih poteh iz Bistriške grabe(Felejevi, Koglvirtovi, Strnadovi, Hiterovi, Mojštrovi in drugi), Zg.Slemena, Srednjega. Hodili so po snegu, vetru, dežju, soncu in mraku do šole. Nihče jih ni vprašal kako se počutijo in če jim je. Morali so in zavedali so se, da samo s končano šolo bodo prišli do življenjskega cilja.

Dovolim si citirat pismo s katerim se jeena izmed učenk OŠ Slemen prijavila na srečanje 23. maja 2026

"Minilo je že mnogo let odkar sem leta 1964 še zadnjič prestopila šolski prag šole na Slemenu. Čeprav je bila pot do nje dolga in naporna, sem jo z veseljem premagovala. Ostali so lepi in nepozabni spomini na učit

09/05/2026

OBUDILI BOMO SPOMINE

Ostali so le spomini, na čas otroštva, na davni čas, ko ste prvič prestopili šolski prag. Minilo je več desetletij, ko ste del svojega otroštva pustili v hramu učenosti na Slemenu. Prav toliko je minilo ko ste nekatere svoje sošolce, prijatelje oz. bolje rečeno soborce videli zadnjič. Zato nikar ne zamudite priložnosti in se v
SOBOTO, 23.MAJA 2026 OB 10.00
Udeležite se srečanja vseh generacij učencev, kateri so kadrkoli obiskovali OŠ Slemen.
Nekaj podatkov o učencih nam je uspelo pridobit iz arhiva, nekaj na žalost ne. Tistim, katerih podatke smo imeli smo poslali pisno vabilo. Tisti, ki vabila niste dobili oz. se še niste prijavili se prijavite na mail:
[email protected]
Vsi ste dobrodošli. Tega enkratnega dogodka ne gre zamudit. Takšna priložnost, da se ponovno srečate s svojo šolo, svojimi sotrpini in prijatelji zlepa ne bo.
KDO SE ŠE NI PRIJAVIL SE NAJ PRIJAVI ČIMPREJ OZ. NAJKASNEJE DO
PETKA 15. maja 2026

01/05/2026

PRAZNIK DELA

Praznik dela

zastave na drogovih se med seboj prepletajo, tako kot dnevi. Praznični in običajni, za nekatere so vsi enaki, bolj ali manj delovni. Takšen je letošnji praznik dela na Slemenu, kjer zaradi časovne stiske ne glede na praznične dni obnavljamo Vaški dom. Del katerega do sedaj nismo obnovili: vhod, hodnik in sanitarije se tokrat temeljito obnavljajo. V pričakovanju velikega srečanja učencev generacij 1946 do 1980 leta in ob 70. letnici šole Slemen, bo končno delček objekta obnovljen. Do popolne obnove je še daleč in precej vode po steklo s kobanski bregov v dolino preden bo vse končano.
Naši učenci bodo tako 23. maja ob 10.00 stopili v svetlejše prostore kot so v njihovi mladosti. Vendar ura pouka ne bo nič lažja. Marsikatero vprašanje bo še težje in v razredu bo veliko orošenih oči. Spomini se bodo prebujali! Kdaj je minilo? Ali je že res 50 in več let odkar smo sedeli v teh šolskih klopeh?
Dragi učenci ne zamudite tega dne! Z vaši prisotnostjo boste poplačali številne ure dela, katere so vaši sinovi, hčere, vnuki in vnukinje vložili v obnovo vaše šole.

19/04/2026

RAZGLAS IN NAZNANILO

Iščemo vse, ki so kadarkoli obiskovali OŠ Slemen v obdobju od leta 1946 do 1980, da se javijo ali jih prijavi kdo drug na mail: [email protected]

Najkasneje do srede, 22. aprila 2026

Pri obveščanju učencev je nastala velika težava. Seznami iz arhiva upoštevajo stanje v času vpisa otroka v šolo. Marsikomu se je od takrat spremenil priimek (pred vsem učenkam), naslovi ne veljajo, ker so se na celotnem območju od Boča do Srednjega spremenile hišne številka in imena. Seveda se je veliko število učencev razselilo po celi dravski dolini, širše in tudi tujini, veliko jih je bilo krščenih pod enim imenom, danes uporabljajo druga imena. Vse navedeno povzroča precejšnje težave pri sestavi spiska. Žal nekateri niso bili zabeleženi v arhivu, ker so se po šolanju na Slemenu njihovi dokumenti prenesli v ustanovo, katero so v nadaljevanju svoje življenjske poti obiskovali.

To je nekaj poglavitnih razlogov zakaj vas prosimo za pomoč.

V soboto 23. maja 2026 bo na učencem dobro znani lokaciji, njihovi stari osnovni šoli na Slemenu srečanje vseh, ki kadarkoli obiskovali OŠ Slemen (generacije 1946 do 1980). Na ta dan bomo obeležili tudi pomembne obletnice:

80. let šolstva na Slemenu

70. let nove šole na Slemenu

10.let Vaškega doma Slemen

Na veliko srečanje boste vsi učenci posebej povabljeni. Še enkrat prosimo za pomoč in javite vsakogar, ki ga poznate, da je obiskoval OŠ Slemen na mail: [email protected]