22/07/2026
Ko se zjutraj 🚗peljem v službo po skoraj čisto prazni cesti proti Ravnam, pogledam na ⏰uro, če sem mogoče vstala prehitro, ali pa sem prepozna in 🤨bom zamudila. A nič od tega.
Cesta je namreč zelooo prazna. Avtomobile, ki se mi običajno, malo pred sedmo uro zjutraj, vozijo nasproti v strnjeni 🚗🚕🚗🚙🚚🚙 koloni in s hitrostjo malodane poštne kočije, lahko preštejem skoraj na prste ene roke. Ja seveda – 🌊🏖⛵🏄♂️🏊♂️🌊morje, počitnice – huraaaa🎉, za večino Slovencev.
Življenje kar malo zastane in priznam, da mi je prvi trenutek (no, to se dogaja že od ponedeljka) kar malce čudno, nelagodno. Na običajen deloven dan pač vsi nekam hitimo, se jezimo nad jutranjimi prometnimi 🚦konjicami, ki so se iz večjih mest že tudi prestavile k nam na Koroško, nestrpno pogledujemo na uro in razmišljamo, kaj vse nas čaka v službi📞💼📂🖋, kaj moramo še urediti ta dan doma, kaj bomo kuhali🥗🥘, kje pobrali otroke in kam jih peljali in še marsikaj.
Človek se kar nekako navadi tega hitrega tempa, in ko mu (v tem primeru meni) to vzameš, sem kar malo zmedena😵. V službi ta teden krmariva🕹 šefica in jaz in plujeva⛵ po trenutno bolj mirnem jezeru. Seveda govorim zase. In ko se bom do konca naslednjega tedna ravno navadila, se bo vse vrnilo v stare tire🚋.
Do takrat pa velja izkoristiti tale malo prijaznejši tempo življenja🎈.
Izkoristite🎠 in užijte ga tudi vi, če vas le življenje ta hip ne nosi kje drugje po svetu.
