22/05/2026
Priznam...
Tega dne oz. pravzaprav te številke se nisem preveč veselila. Panika me je bila, da se s 40ko počasi vse končuje. In da je to to. Ker si pri 40 si pa že star! 🫣 Vsaj tak se nam je zdelo ko smo bili mlajši. Potem pa se ti vedno bolj zdi, da ogromno lepega in dobrega šele prihaja. Best is yet to come, right?
In ko gledam nazaj na svoje življenje, vidim, da prehojena pot sploh ni tak slaba. Toliko lekcij, preizkušenj, krasnih duš (dosti njih je že odšlo 🥹), potovanj,... Lahko rečem, da sem ustvarila življenje, ki mi je všeč. In najpomembnejše -ob sebi imam svojo moško vojsko, moj varni pristan. ❤️🙏
To leto si še posebej vzamem zase. V vseh pogledih. Posebno je. Drago mi je. Pa tudi polno grenkih spoznanj. Balance of life, I guess.
Danes napišem pismo tebi, draga mini Marcela, da ti povem, da ne skrbi, ne sekiraj se toliko, življenje bo tako hitro šlo mimo, verjemi, da ti bo marsikaj uspelo in predvsem -imej se rada, sama sebi si največ! Predvsem to.
Danes in nekaj naslednjih dni si vzamem na off. Zase, za vse, kar mi je drago, ljubo. In praznujem življenje. Ker nenazadnje -life is pretty amazing!
Čin čin mini me, u're doing great, just don't loose faith, every little thing is gonna be alright. 🤘
