07/10/2026
No, iskreno povedano: TO pa je bilo tisto to TO, kar nas druži in navdušuje; bilo nas je ravno prav, a tisti, ki so prišli, so bili izdatno nagrajeni. (Kdor je zamudil, pa naj se vpraša, zakaj sploh še ni na listi.)
Oholo! so na dvorišču pri stari preši dokazali, da je sedem glav lahko en sam organizem - skladni v svojem neskladju, razsuti in hkrati natančni kot švicarska urarska delavnica, ki se je odločila, da bo raje počela jazz. In brez pretiravanja: bili so sami sebi tonski mojster - akustično, brez trikov, brez mikrofonske kozmetike - samo glasbeniki, inštrumenti in trta nad glavami, ki je (domnevamo) prisluhnila prav tako pozorno kot mi.
Novo dimenzijo večera in dvorišča je z VJ spremljavo nudila “hišna” VXVX , ki je staro prešo in dvorišče s projekcijami začarala v neke nove, težko opisljive dimenzije - v ravno pravih trenutkih glasbe pogosto nismo več vedeli, kje se konča arhitektura in kje začne glasba. Kar je, mimogrede, natanko tisto, za kar upamo, da se zgodi vsakič.
Po premoru je Absynthesizer v KGB Maribor kljub manjšemu, a zvestemu občinstvu dal vse od sebe - in še malo čez. Tistim, ki ste ostali do konca: spoštovanje. Tistim, ki niste: naslednjič.
Ker brez zahval ni VAKUMA, saj sami vsega tega enostavno ne (z)moremo, gremo v nenajključnem vrstnem redu: hvala Zavodu Sploh za pobudo in Joštu za vztrajno iskanje možnega termina, Živa Dvorišča za gostoljubje in enkratno prizorišče, Vidu za logistično podporo, GB events in Gašper za vse “malenkosti” (in še vse ostalo, kar sploh nismo vedeli, da potrebujemo ), Žan Osim za fotke, KGB Maribor za potrpežljivost in vztrajnost ter Kefirko za brezplačno osvežitev! Pa še en hvala čisto vsem prisotnim in tistim mimobežnim.
Foto: Žan Osim