Glivni center MIKO

05/05/2026

🍄 𝐒𝐢 𝐳̌𝐞 𝐤𝐝𝐚𝐣 𝐝𝐨𝐦𝐚 𝐠𝐨𝐣𝐢𝐥/𝐚 𝐠𝐨𝐛𝐞?

V sodelovanju z Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza, organiziramo praktično delavnico, kjer bo vsak udeleženec lahko:
✔️ spoznal/a osnove gojenja bukovega ostrigarja (𝘗𝘭𝘦𝘶𝘳𝘰𝘵𝘶𝘴 𝘰𝘴𝘵𝘳𝘦𝘢𝘵𝘶𝘴) in šitake (𝘓𝘦𝘯𝘵𝘪𝘯𝘶𝘭𝘢 𝘦𝘥𝘰𝘥𝘦𝘴),
✔️ sam/a inokuliral/a svoj leseni hlod z glivo po svoji izbiri in
✔️ inokuliran hlod odnesel/a domov in z malo sreče spremljal/a rast svojih prvih gob!

📅 Sobota, 9. 5. 2026 ob 15.00
📍 Mala tržnica, Dominikuševa ulica 5, Maribor
(https://maps.app.goo.gl/7LPuRWRq4D1Fdqnv9)
💶 Udeležba je 𝐁𝐑𝐄𝐙𝐏𝐋𝐀𝐂̌𝐍𝐀 (financirana s strani Andragoškega zavoda, v okviru Tednov vseživljenjskega učenja - https://www.azm-lu.si/files/2026/04/NAPOVEDNIK-TVU-2026-2.pdf)

Delavnica bo potekala pod vodstvom izkušene ekipe strokovnjakov Glivnega centra MIKO.

📩 Prijave: [email protected]
(do 8. 5. oz. do zapolnitve mest)

👉 Izjemna priložnost za vse, ki vas zanima lastna pridelava domačih gob.

Se glivamo! 🍄‍🟫

22/04/2026

🌍 Danes je Svetovni dan Zemlje. 🌏

Dan, ko običajno pogledamo navzgor; v nebo, gozdove, pokrajine in smo lahko upravičeno navdušeni nad življenjem na našem planetu.

Ob tem je pomembno, da danes pomislimo tudi na življenje pod našimi nogami, pod površjem.
Tam se odvija zgodba, ki je večina nikoli ne vidi, a brez nje ne bi obstajalo skoraj nič, kar raste nad njo.

Pod vsakim korakom, v gozdu ali v mestu, je preplet živih organizmov, tiha mreža, ki povezuje drevesa, prenaša hranila in se odziva na spremembe.

Gre za 'koreninski' del gliv, imenovan micelij. Je skoraj neviden in izjemno nežen, a ključen za obstojnost ekosistemov, vedno v gibanju, vedno v ravnovesju.

V Glivnem centru MIKO ne gojimo samo gob.
Opazujemo predvsem procese, ki nas učijo drugačnega razmišljanja, ob tem pa vedno znova odkrivamo neslutene potenciale, ki jih imajo glive pripravljene za sodobne izzive človeštva:
- odstranjevanje in razgradnja plastike,
- sekvestracija (odstranjevanje) ogljika (denimo CO2 iz atmosfere),
- regeneracija ekosistemov (mikoremediacija z naftnimi derivati onesnaženih področij),
- trajnostni vir prehrane z izjemno hranilno vrednostjo,
- zaščita čebel,
- in še mnogo, mnogo več ...

Svetovni dan Zemlje je tako povabilo, da začnemo razmišljati kot sistem, ne kot posameznik.

Zato se ne sprašujmo samo, kaj lahko vzamemo iz narave ampak predvsem kako ji lahko pomagamo pri krožnih procesih in s tem vzdržujemo ravnovesje ekosistemov.
Tako bo Zemlja ostala primeren in prijazen prostor za bivanje vseh oblik življenja.

05/04/2026

03/04/2026

🔥 Bukova kresilka in večni ogenj

Bukova kresilka (𝘍𝘰𝘮𝘦𝘴 𝘧𝘰𝘮𝘦𝘯𝘵𝘢𝘳𝘪𝘶𝘴) je ena najstarejših 'vžigalnikov' v zgodovini. Njena notranjost (amadou) je mehka, vlaknasta plast, ki po sušenju in obdelavi deluje kot naravni 'filc' in se izjemno dobro vname ter dolgo tli.

To so vedeli že prazgodovinski ljudje. Znani ledeniški človek Ötzi (star več kot 5000 let) je imel s sabo, med drugim, prav to gobo, najverjetneje za prižiganje ognja na poti.

✝️ Pri nas se ta običaj ohranja na veliko soboto kot krščanski obred, s koreninami daleč v preteklosti.

Jutri zgodaj zjutraj se po cerkvah po Sloveniji prižge 'nov ogenj', iz katerega si lahko kdorkoli prižge svojo bukovo kresilko, jo odnese domov in z njo tradicionalno zaneti ogenj v štedilniku.

🐰 Lepe praznike!

23/03/2026

Na Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede smo izvedli gostujoče predavanje o tem, kako pomembno vlogo imajo glive pri razvoju in ohranjanju življenja na našem planetu.

Veliko ljudi glive povezuje predvsem z gobami na krožniku ali v gozdu, v resnici pa so nepogrešljiv del širše slike celotne narave.

Sodobni načini kmetovanja (intenzivna uporaba umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) pogosto te občutljive povezave porušijo, s tem pa dolgoročno slabijo tla.

Večina rastlin (tudi tistih, ki jih uporabljamo v kmetijstvu) za dobro rast potrebuje pomoč gliv. Te z rastlinami tvorijo partnerstva, preko katerih rastline lažje dostopajo do vode in hranil ter so bolj odporne na stres.

Glive pa niso pomembne le z vidika ekologije. Že tisočletja so del človeške kulture. Uporabljamo jih v prehrani, tradicionalni medicini, fermentaciji (kruh, pivo, vino) in celo v sodobni biotehnologiji. Kljub temu njihov resnični pomen pogosto ostaja spregledan.

Prvi korak k praktičnemu razumevanju sveta gliv lahko naredite že 16.5.2026, ko bomo v Botanični vrt Univerze v Mariboru priredili praktično gobarsko delavnico. Več kmalu!

Hvala vsem udeležencem in Univerza v Mariboru za izkazano zanimanje, gotovo še pridemo!

07/03/2026

𝗦𝘁𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗹𝗶, 𝗱𝗮 𝗴𝗹𝗶𝘃𝗲 𝗽𝗼𝗴𝗮𝗻𝗷𝗮𝗷𝗼 𝗸𝗿𝗼𝘇̌𝗲𝗻𝗷𝗲 𝘀𝗻𝗼𝘃𝗶 𝘃 𝗻𝗮𝗿𝗮𝘃𝗶 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘇𝘂𝗷𝗲𝗷𝗼 𝗿𝗮𝘀𝘁𝗹𝗶𝗻𝗲 𝘃 𝗽𝗼𝗱𝘇𝗲𝗺𝗻𝗮 𝗼𝗺𝗿𝗲𝘇̌𝗷𝗮? 🍄🌍

𝗩𝗮𝗯𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶 𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗚𝗟𝗜𝗩𝗘 – 𝗘𝗞𝗢𝗟𝗢𝗦̌𝗞𝗘 '𝗟𝗢𝗞𝗢𝗠𝗢𝗧𝗜𝗩𝗘'
Pridružite se nam na sproščenem pogovornem predavanju in odkrijte fascinantni svet gliv.

🗓 𝗖̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟭𝟮. 𝟯. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟭𝟲.𝟯𝟬

Predavanje bo potekalo v čudovitem ambientu 𝗚𝗿𝗮𝗱𝘂 𝗛𝗼𝗺𝗽𝗼𝘀̌ (𝗣𝗼𝗵𝗼𝗿𝘀𝗸𝗶 𝗱𝘃𝗼𝗿) 🏰, kjer ima sedež 𝗙𝗮𝗸𝘂𝗹𝘁𝗲𝘁𝗮 𝘇𝗮 𝗸𝗺𝗲𝘁𝗶𝗷𝘀𝘁𝘃𝗼 𝗶𝗻 𝗯𝗶𝗼𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝘀𝗸𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗲 𝗨𝗻𝗶𝘃𝗲𝗿𝘇𝗲 𝘃 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿𝘂.

📍 𝗧𝗼𝗰̌𝗲𝗻 𝗻𝗮𝘀𝗹𝗼𝘃:
𝗚𝗿𝗮𝗱 𝗛𝗼𝗺𝗽𝗼𝘀̌, 𝗣𝗶𝘃𝗼𝗹𝗮 𝟭𝟬, 𝟮𝟯𝟭𝟭 𝗛𝗼𝗰̌𝗲

Na predavanju bomo govorili o:
🍄 svetu gliv in gob,
🔬 uporabi gliv v različnih panogah,
🌱 njihovi ključni vlogi v delovanju ekosistemov,
🌿 simbiozi (sožitju) med rastlinami in glivami,
🏡 možnostih uporabe gliv na domačem vrtu.

V 𝗺𝗮𝗷𝘂 bomo v nadaljevanju pripravili tudi 𝗽𝗿𝗮𝗸𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗼 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗻𝗶𝗰𝗼 𝗻𝗮𝗰𝗲𝗽𝗹𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗹𝗲𝘀𝗻𝗶𝗵 𝗱𝗲𝗯𝗲𝗹 𝘇 𝗺𝗶𝗰𝗲𝗹𝗶𝗷𝘀𝗸𝗶𝗺𝗶 𝗹𝗲𝘀𝗲𝗻𝗶𝗺𝗶 𝗰̌𝗲𝗽𝗸𝗶 🪵🍄, kjer boste lahko znanje preizkusili tudi v praksi.

ℹ️ 𝗧𝗼𝗰̌𝗻𝗲 𝗶𝗻𝗳𝗼𝗿𝗺𝗮𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗼 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗻𝗶𝗰𝗶 𝘀𝗹𝗲𝗱𝗶𝗷𝗼 𝗸𝗺𝗮𝗹𝘂.

Vabljeni vsi ljubitelji narave, vrtnarji, gobarji in radovedni raziskovalci narave. 🌿🍄

https://www.facebook.com/events/793851386458806/

02/03/2026

👏📖 Izšla je težko pričakovana knjiga, ki ni le priročnik za določanje vrst ampak je tudi celovit vodnik za razumevanje, varno uporabo in spoštovanje bogatega sveta gliv na Slovenskem.

🤝 Pri pisanju knjige sta moči združila:
- 𝗱𝗿. 𝗟𝘂𝗸𝗮 𝗞𝗿𝗶𝘀𝘁𝗮𝗻𝗰, ki na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu deluje kot docent za farmakologijo in pokriva področja fitoterapije, toksikologije, uporabne botanike in mikologije ter ekoterapije, vsa znanja pa praktično in izvedbeno združuje v integralni medicini in
- 𝗦𝗹𝗮𝘃𝗸𝗼 Š𝗲𝗿𝗼𝗱, predsednik mariborskega Gobarskega društva Lisička in član Mikološke zveze Slovenije.

🔎 Slovenska nacionalna bibliografija je sedaj bogatejša za izjemno strokovno delo, ki bo gotovo v pomoč strokovnjakom na različnih področjih in preprostim ljubiteljem narave.

https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/biblio?q=as%3D(13912)%20and%20ucpex%3D(61500)

Za vse, ki imate radi naravo in spremljate Zavod za uporabno botaniko Divji vrt, imamo pomembno novico! 𝐍𝐎𝐕𝐀 𝐊𝐍𝐉𝐈𝐆𝐀!!!

🍄 𝐊𝐧𝐣𝐢𝐠𝐚, 𝐤𝐢 𝐨𝐝𝐩𝐢𝐫𝐚 𝐯𝐫𝐚𝐭𝐚 𝐯 𝐬𝐤𝐫𝐢𝐯𝐧𝐨𝐬𝐭𝐧𝐢 𝐬𝐯𝐞𝐭 𝐠𝐥𝐢𝐯

Pravkar je izšla knjiga »𝑵𝒂š𝒆 𝒛𝒅𝒓𝒂𝒗𝒊𝒍𝒏𝒆 𝒊𝒏 𝒖ž𝒊𝒕𝒏𝒆 𝒈𝒍𝒊𝒗𝒆 𝒊𝒏 𝒍𝒊š𝒂𝒋𝒊« (avtor je biolog, zdravnik in fitoterapevt dr. Luka Kristanc, v sodelovanju s Slavkom Šerodom), v kateri so na skoraj 450 straneh sistematično predstavljene zdravilne in užitne glivne in lišajne vrste, ki jih najdemo v naši naravi.

Osrednji del knjige zajema predstavitve 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 𝟖𝟎𝟎 𝐯𝐫𝐬𝐭 𝐠𝐥𝐢𝐯 𝐢𝐧 𝐬𝐤𝐨𝐫𝐚𝐣 𝟏𝟎𝟎 𝐯𝐫𝐬𝐭 𝐥𝐢š𝐚𝐣𝐞𝐯 𝐳 𝐦𝐨𝐫𝐟𝐨𝐥𝐨š𝐤𝐨-𝐞𝐤𝐨𝐥𝐨š𝐤𝐢𝐦𝐢 𝐳𝐧𝐚č𝐢𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭𝐦𝐢 𝐭𝐞𝐫 𝐮𝐩𝐨𝐫𝐚𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭𝐣𝐨 𝐯 𝐩𝐫𝐞𝐡𝐫𝐚𝐧𝐢 𝐢𝐧 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐬𝐭𝐯𝐮 (vrste so razdeljene po ekoloških sklopih: lignikolne glive, mikorizne glive, talne gniloživke, nelignikolne zajedalke ter lišaji in sluzavke).

Knjiga vsebuje 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 𝟏𝟓𝟎𝟎 𝐟𝐨𝐭𝐨𝐠𝐫𝐚𝐟𝐢𝐣, 𝐳𝐞𝐦𝐥𝐣𝐞𝐯𝐢𝐝𝐞 𝐫𝐚𝐳š𝐢𝐫𝐣𝐞𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 pomembnejših vrst, 𝐤𝐨𝐥𝐞𝐝𝐚𝐫č𝐤𝐞 𝐧𝐚𝐛𝐢𝐫𝐚𝐧𝐣𝐚 posameznih glivnih delov in 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 𝟐𝟓𝟎 𝐩𝐫𝐞𝐢𝐳𝐤𝐮š𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐫𝐞𝐜𝐞𝐩𝐭𝐨𝐯 za divje jedi in zdravilne pripravke.

Knjigo priporočamo vsem, ki jih zanima uporabna in sistematska mikologija, saj je v njej zajetih velik delež pri nas rastočih vrst. Prav bo prišla gobarjem in divjim sladokuscem, saj so v njej poleg množice zanimivih kulinaričnih receptur 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐨𝐩𝐨𝐳𝐨𝐫𝐢𝐥𝐚 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐞 𝐬𝐭𝐫𝐮𝐩𝐞𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐧𝐞𝐯𝐚𝐫𝐧𝐢𝐡 𝐳𝐚𝐦𝐞𝐧𝐣𝐚𝐯, pa tudi tistim, ki bi si z glivami in lišaji radi izboljšali zdravje.

Nekaj vzorčnih strani iz knjige je predstavljenih na spletni strani Divjega vrta:
https://www.divjivrt.si/portal/razvoj-kmetije-in-parka-divjih-rastlin/ponudba-in-cenik/knjiga-nase-zdravilne-in-uzitne-glive-in-lisaji

Knjigo lahko naročite na [email protected] ali preko avtomatskega obrazca na spletni strani:
https://www.divjivrt.si/portal/knjiga-nase-zdravilne-in-uzitne-glive-in-lisaji

📖 To ni le priročnik za določanje vrst – je celovit vodnik za razumevanje, varno uporabo in spoštovanje bogatega sveta gliv.

22/02/2026

❄️🌍 Ali bomo v prihodnosti še prirejali zimske olimpijske igre?

V duhu zaključka spektakularnih olimpijskih iger Milano–Cortina 2026 se le malo ljudi zaveda, da je večino prog sestavljal umetni sneg.
Po ocenah organizatorjev je umetni sneg ponekod predstavljal tudi do ~85 %, skupno pa so ga pripravili okoli neverjetnih 2 milijonov m³.

Naravni sneg postaja nezanesljiv. Nastaja v oblakih pri temperaturah med -10°C in -15°C.

Temperature v Cortini so se od leta 1956 dvignile za približno +3,6 °C, snežne sezone so krajše, dni s temperaturami pod lediščem pa vse manj.

Premislek o olimpijskih igrah v prihodnosti je na mestu tudi zaradi znanstvenih študij, naročenih s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki kažejo precej temno sliko:
• do 2050 bo le še okoli 52 od 93 možnih lokacij zanesljivo primernih,
• do 2080 morda le še ~30, v najslabšem scenariju samo 4 brez umetnega snega in
• za paralimpijske igre (kasneje v sezoni) je napoved še slabša.

🍄 Gliva 𝘍𝘶𝘴𝘢𝘳𝘪𝘶𝘮 𝘢𝘤𝘶𝘮𝘪𝘯𝘢𝘵𝘶𝘮 proizvajajo male proteine (~5 kDa), ki delujejo kot izjemno učinkovita nukleacijska jedra za nastanek ledu.

Tovrstno strategijo na mnogih smučiščih sicer že uporabljajo, najpogosteje s pomočjo dodajanja bakterijskih beljakovin INP (ang. ice-nucleation proteins), ki so najpogosteje pridobljeni iz bakterije 𝘗𝘴𝘦𝘶𝘥𝘰𝘮𝘰𝘯𝘢𝘴 𝘴𝘺𝘳𝘪𝘯𝘨𝘢𝘦.

Dodatek obeh variant omogoča, da voda začne prehajati v led že blizu −2 °C.

⛷️❄️🍄 Vendar imajo glivni proteini prednost: uporabimo jih lahko kot izolirane beljakovine, medtem ko bakterijski sistemi za učinkovito nukleacijo potrebujejo tudi (neškodljive) fragmente bakterijskih celic.

Zaradi tega so glivni nukleatorji praviloma stabilnejši in zanesljivejši prav v mejnih območjih zamrzovanja, kjer se temperature gibljejo tik pod ničlo.

(Več na: https://link.springer.com/article/10.1007/s10529-014-1568-4)

08/02/2026

𝑃𝑟𝑖𝑗𝑎𝑡𝑙𝑖, 𝑜𝑏𝑟𝑜𝑑𝑖𝑙𝑒 𝑠𝑜 𝑡𝑟𝑡𝑒, 𝑣𝑖𝑛𝑐𝑒 𝑛𝑎𝑚 𝑠𝑙𝑎𝑑𝑘𝑜 ...

Toda preden vino postane simbol prijateljstva, svobode in človeške bližine, se mora zgoditi nekaj povsem biološkega.
Kvasovke sladkorje v grozdju presnovijo v etanol, ogljikov dioksid in celo paleto aromatičnih spojin.

Ne gre zgolj za tehnični proces fermentacije, temveč za celovito preobrazbo.

Sladkor izgubi svojo nedolžnost, grozdje svojo tišino, človek pa pogosto del svoje zadržanosti.

Znanstveno gledano je vino posledica presnovne strategije gliv, ki v odsotnosti kisika izberejo alkoholno fermentacijo kot način preživetja.

Prav v tej prilagodljivosti je nekaj poučnega.
Tam, kjer višji organizmi obstanejo, glive najdejo pot naprej. In ta pot ni ostala omejena na biologijo.

Skozi tisočletja je postala tudi del kulture, saj je vino spremljalo obrede, pogovore, pesništvo in razmislek.

Brez gliv ni vina.
Brez vina bi bila evropska kulturna in literarna zgodovina drugačna.
In brez glivne anaerobne presnove bi bil morda tudi Prešernov verz manj razigran, manj nazdravljajoč življenju.
Glive tako ostajajo tihi soavtorji kulture.
Ne pišejo pesmi, ustvarijo pa pogoje, v katerih poezija lažje zadiha.

Učinek etanola na človeški živčni sistem je, v zmernih količinah, blag, a zaznaven.
Zmanjšuje zavore, vpliva na dopaminske poti in nekoliko spremeni ritem misli.
Ne ustvari genija, lahko pa mu odpre prostor, v katerem se misel lažje razveže.

Prešeren vina ni potreboval, da bi bil pesnik.
Njegov dar je bil notranji in neodvisen.

Vino je pri največjem slovenskem pesniku delovalo kot notranji katalizator, ki je sprostilo jezik, razrahljalo notranje zavore in omogočilo, da so se misli povezovale drznejše, bolj ritmično in bolj človeško.

V tem smislu so glive, posredno in skoraj neopazno, sodelovale pri nastanku verzov.

Ko naslednjič dvignemo kozarec, se lahko, povsem znanstveno utemeljeno, zahvalimo tudi glivam.

Na glive!

31/01/2026

🍺🍄 Med vikendom se, v želji po sprostitvi, običajno poveča poraba alkoholnih pijač.

Etanol v človeških možganih zavre živčno aktivnost in oslabi nadzor, zato se počutimo bolj sproščene in manj zadržane.
Večja količina pa upočasni možgane, poslabša koordinacijo, govor in presojo.

Etilni alkohol (imenovan tudi etanol ali po domače kar alkohol, s kemijsko formulo 𝗖₂𝗛₅𝗢𝗛) je 𝘀𝗲𝗸𝘂𝗻𝗱𝗮𝗿𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗲𝘀𝗻𝗼𝘃𝗲𝗸 skupine gliv, ki jih imenujemo 𝗸𝘃𝗮𝘀𝗼𝘃𝗸𝗲.

Glive kvasovke so enocelični mikroorganizmi, ki se razmnožujejo z brstenjem in ne tvorijo plodišč (gob).
Na prvi pogled so podobne bakterijam (katerih povprečna velikost je okoli 2 μm), vendar so celice gliv kvasovk večje (premera 5–10 μm) in dosti bolj kompleksno zgrajene.

Sladkorne molekule najprej razgradijo do molekul 𝗽𝗶𝗿𝘂𝘃𝗮𝘁𝗮, potem pa s procesom, imenovanim 𝗮𝗹𝗸𝗼𝗵𝗼𝗹𝗻𝗼 𝘃𝗿𝗲𝗻𝗷𝗲 dokončno do 𝗲𝘁𝗮𝗻𝗼𝗹𝗮 in 𝗼𝗴𝗹𝗷𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗱𝗶𝗼𝗸𝘀𝗶𝗱𝗮.

Etanol glive kvasovke iz celic izločajo v okolje in tako uničujejo druge mikroorganizme. Do neke mere so glive kvasovke odporne na etanol v svoji okolici, vendar tudi njih pokonča, ko preseže določeno koncentracijo.

Na zdravje!

21/01/2026

Zapolnjena predavalnica več kot očitno kaže, da zanimanje za delo z glivami na Štajerskem narašča!

Veseli smo, da lahko svoje znanje delimo in ga dopolnjujemo s praktičnimi izkušnjami udeležencev naših predavanj.

Predavanje z naslovom 'Spoznajmo kako gojimo gobe doma' smo tokrat izvedli v prostorih Gobarskega društva Lisička Maribor, za povabilo se lepo zahvaljujemo.

Če ste to predavanje zamudili, brez skrbi!

Kmalu pripravljamo nove vsebine in delavnice.

Da česa ne zamudite se lahko prijavite na obvestila, in sicer tako, da nam pišete na [email protected].
Pripišite svoje ime in priimek ter dopis: strinjam se s prejemanjem obvestil o dejavnostih Glivnega centra MIKO.

14/01/2026

Z velikim veseljem sporočamo, da 𝐯 𝐩𝐨𝐧𝐞𝐝𝐞𝐥𝐣𝐞𝐤, 𝟏𝟗. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟓, 𝐨𝐛 𝟏𝟖.𝟎𝟎 🕕 organiziramo predavanje z naslovom:

🍄 𝐒𝐩𝐨𝐳𝐧𝐚𝐣𝐦𝐨, 𝐤𝐚𝐤𝐨 𝐠𝐨𝐣𝐢𝐦𝐨 𝐠𝐨𝐛𝐞 𝐝𝐨𝐦𝐚 🍄

Predavanje bo potekalo v prostorih 𝐆𝐨𝐛𝐚𝐫𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐝𝐫𝐮𝐬̌𝐭𝐯𝐚 𝐋𝐢𝐬𝐢𝐜̌𝐤𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫,
📍 Preradovičeva ulica 1.

Vabljeni vsi ljubitelji in navdušenci nad glivami – začetniki in radovedni raziskovalci narave! 🌱😊

⚠️ Zaradi omejenega števila mest so 𝐩𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐞 𝐨𝐛𝐯𝐞𝐳𝐧𝐞:
📧 𝐕𝐈𝐃.𝐊𝐁@𝐌𝐈𝐊𝐎.𝐂𝐄𝐍𝐓𝐄𝐑

Se vidimo! 🍄✨